Novice

Pet, 28.06.2013

Živa dvorišča Maribora – v sklopu  programa Festivala Lent je tudi letos »Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica« organiziral bogati kulturni  program pod naslovom »Živa dvorišča«....

Pet, 29.03.2013

Društvo ob koncu šolskega leta za člane, ki obiskujejo tečaje nemškega jezika, organizira izlet.Vedno obiščemo kraje v Avstriji, da lahko naši člani tudi praktično preizkusijo, koliko nemškega...

fff

Statut društva

Na podlagi 4. , 8. , 9. in l7. Člena zakona o društvih (Ur. l. RS št. 60/95 in št. 89/99) so člani društva na ustanovnem zboru dne, 30. 10. 2000 sprejeli sklep o ustanovitvi novega društva in naslednjo spremembo (Url. RS 61/06) dne16. 10. 2006:

STATUTA

Kulturnega društva nemško govorečih žena MOSTOVI 
Kultur Verein deutschsprachiger Frauen BRÜCKEN  
 

SPLOŠNE DOLOČBE 
 

1. ČLEN

Ime društva je »Kulturno društvo nemško govorečih žena MOSTOVI« ( v nadaljnjem besedilu društvo).  
Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo zaradi zadovoljevanja opredeljenih določenih interesov na področju ohranjanja jezikovnih, etničnih, arhitekturnih in kulturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije in v tem smislu poglablja in širi stike med nemško govorečimi in njihovimi potomci v domovini in drugod po svetu.  
 

2. ČLEN

Društvo je ustanovljeno z namenom, da pomaga članom in širši javnosti zadovoljevati potrebe in hotenja s področja ohranjanja jezikovnih, kulturnih, etničnih in arhitekturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije, ki predstavljajo pomemben del skupne realnosti zgodovine od naselitve ter v ohranjanju njihove identitete. V ta namen organizira in izvaja dejavnosti:

- organizira in izvaja delovanja z namenom ohranjanja nemškega jezika v obliki tečajev, vrtcev, šol in drugih oblik učenja jezika.  
- organizira zbiranje dokumentov ter zgodovinskega in sedanjega gradiva o nemško govorečih v preteklosti in sedanjosti, doma in v izseljenstvu, glede narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, socialnih, ekonomskih in pravnih vprašanj.  
Organizira navezovanje, razvijanje in poglabljanje stikov med preostalimi nemško govorečimi prebivalci Slovenije in njihovimi potomci v domovini, pa tudi z izseljenci in njihovimi potomci.  
- organizira in izvaja kulturne prireditve z družabnim življenjem in amatersko kulturno dejavnostjo za člane in njihove potomce. 

Društvo nima podružnic. Člani društva se lahko organizirajo v sekcije. Za svoje delo so sekcije odgovorne predsedniku društva. Predsednik določi tudi naloge, število članov in predsednika sekcije. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva. Društvo je pravna oseba zasebnega prava in ima svoj žiro račun. 

Sedež društva je v MARIBORU, Barvarska ul. 5, 2000 Maribor in deluje na območju Republike Slovenije. 

V pravnem prometu društvo zastopa predsednik društva, ki je zastopnik društva.  
 

3. ČLEN

Društvo ima svoj žig. Žig je pravokotne oblike dimenzije 5cm x 2cm, na katerem je ime društva izpisan v slovenskem in nemškem jeziku kot navedeno:

Kulturno društvo nemško govorečih žena MOSTOVI 
Kultur Verein deutschsprachiger Frauen BRÜCKEN 
 

4. ČLEN

Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi , zvezami in vladnimi organizacijami v republiki Sloveniji. 

Društvo se v svojem delovanju lahko povezuje z drugimi mednarodnimi društvi,  zvezami in vladnimi organizacijami iz drugih držav po svetu, če se zavzemajo za podobne cilje in so v skladu z mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah  in s predpisi Republike Slovenije.  
 

5. ČLEN

Delovanje društva in njegovih vodilnih delavcev je javno. 

Svoje člane obvešča društvo:

- s pravico vpogleda članov v zapisnike vodilnih delavcev 
- preko društvenega glasila, če ga bo društvo izdajalo 
- preko sredstev javnega obveščanja

Širšo javnost obvešča društvo tako, da so seje vodilnih delavcev javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike  zainteresiranih organov, ustanov, društev ter predstavnike javnega obveščanja. 

Za zagotavljanje javnosti dela in dajanja objektivnih, resničnih, točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.  
 

NAMEN, NALOGE, OSNOVNA DEJAVNOST, CILJI DRUŠTVA 
 

6. ČLEN

Namen društva je ohranjati nemški jezik in ohranjanje jezikovnih, kulturnih, etničnih in arhitekturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije. 

Svoje namene in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih aktivnosti:

- z izobraževanjem in izpopolnjevanjem svojih članov in njihovih potomcev v obliki tečajev, seminarjev in s sodelovanjem s strokovnimi institucijami in strokovnjaki posamezniki 
- s kulturnimi prireditvami in družabnim življenjem 
- z amatersko kulturno dejavnostjo 
- z dokumentacijsko dejavnostjo 
- s sodelovanjem s sorodnimi društvi v državi in tujini 
- z organiziranjem prireditev, gostovanj umetnikov, amaterskih skupin 
- z organizacijo obiskov in srečanj izseljencev v stari domovini 
- s sodelovanjem z državnimi organi in organizacijami 
 

ČLANSTVO, NAČIN VČLANJEVANJA IN PRENEHANJE ČLANSTVA  
 

7. ČLEN

Član društva lahko postane vsak državljan RS, ki deluje v društvu pod enakimi pogoji. Član društva lahko postane vsak občan, ki sprejme ta statut in v ta namen podpiše pristopno izjavo ter plača članarino. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik. Od mladoletnikovega 7. leta pa do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje. 

Mladoletnik med 15 in 18 letom sam podpiše izjavo in se včlani v društvo. 

Posebne pravice in dolžnosti mladoletnikov so:

- da imajo posvetovalni glas 
- da ne morejo voliti in biti voljeni v organe društva 
- da spoštujejo sklepe organov društva in vsebino pravic društva 
 

8. ČLEN

Tuj državljan lahko postane član društva pod enakimi pogoji kot državljan RS. Društvo lahko ima tudi častne člane in simpatizerje. Naziv častnega člana lahko pridobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana društva lahko društvo podeli tudi nečlanu. 

Simpatizerji so fizične osebe, ki simpatizirajo z delom društva. 

Pravice in dolžnosti častnih članov in simpatizerjev so:

- da varujejo ugled društva 
- ne volijo in niso voljeni v organe društva 
- ne plačujejo članarine

Naziv častnega člana podeljujejo vodilni delavci društva, podpiše pa predsednik.  
 

9. ČLEN

Pravice članov so:

- da volijo in so izvoljeni za vodilne delavce 
- da sodelujejo pri delu in soodločajo z vodilnimi delavci 
- da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu 
- da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva 
- da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva, ter njegovim finančnim, materialnim poslovanjem 
- da varujejo ugled društva 
 

10. ČLEN

Dolžnosti članov so:

- da spoštujejo ta pravila in druge akte ter sklepe in odločbe vodilnih delavcev 
- da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničenju ciljev in nalog društva 
- da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določa sestanek članov društva 
- da dajo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih nalog 
- da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva 
- da varujejo ugled društva 
 

11. ČLEN

Pravice in dolžnosti članov vodilnih delavcev so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnosti, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko predsednik prizna takemu članu ustrezno nagrado.  
 

12. ČLEN

Članstvo v društvu preneha:

- s prostovoljnim izstopom 
- s črtanjem 
- s izključitvijo na podlagi odločbe zastopnika društva 
- s smrtjo 
 

13. ČLEN

Član prostovoljno izstopi iz društva, če predsedniku pošlje pisno izjavo o izstopu ter poravna obveznosti do društva.  
 

14. ČLEN

Člana črta iz društva zastopnik, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.  
 

15. ČLEN

Član se izključi iz društva, če krši pravice in dolžnosti pravil društva in če zavestno ravna proti interesom društva. 

O izključitvi odloča predsednik z odločbo.  
 

NAČIN UPRAVLJANJA DRUŠTVA  
 

16. ČLEN

Sestanek članov društva

Vodilni delavci društva 
- predsednik 
- tajnik 
- blagajnik

Volitve vodilnih delavcev so praviloma tajne, sestanek članov društva pa lahko s posebnim sklepom pred vsakimi volitvami določi, da so volitve javne. 

Vsak član je lahko v vodstvene funkcije izvoljen večkrat, če ima član posebne zasluge za razvoj društva.  
 

17. ČLEN

Sestanek članov društva je najvišji organ društva in voli vodilne delavce. Sestavljajo ga vsi člani društva.  
 

18. ČLEN

Sestanek članov društva je lahko reden in izreden. 

Redni sestanek članov društva sklicuje predsednik enkrat letno. 

Izredni sestanek članov društva se skliče po potrebi. Skliče ga lahko predsednik na svojo pobudo, na tajnika ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni sestanek članov društva sklepa samo o stvareh za katere je sklican.  
 

19. ČLEN

Predsednik je dolžan sklicati izredni sestanek članov društva najkasneje v roku 30 dni po tem, ko je sprejel zahtevo. V nasprotnem primeru skliče izredni sestanek članov društva tretjina članov.  
Sklicanje sestanka članov društva mora biti objavljeno z dnevnim redom najkasneje 8 dni pred dnevom za katerega je sklican.  
 

20. ČLEN

Sestanek društva je sklepčen, če je prisotnih najmanj četrtina članov društva. Svoje sklepe sprejema z večino navzočih članov. Če se odloča o spremembi ali prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasuje večina navzočih članov. Ko se glasuje o razrešnici vodilnih delavcev, ne morejo o tem glasovati vodilni delavci.  
 

21. ČLEN

Sestanek članov društva je sklepčen, če je ob predvidenem začetku prisotna najmanj četrtina članov. Če ob predvidenem začetku sestanek članov ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar sestanek članov veljavno sklepa, če je prisotnih več kot petina članov. Če sestanek tudi po tem času ni sklepčen, se sestanek ponovno skliče.  
 

22. ČLEN

Sestanek članov društva odpre predsednik društva in ga vodi, dokler sestanek ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega sestanek društva izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja.  
 

23. ČLEN

Sestanek članov društva:

- sklepa o dnevnem redu 
- sprejema delovni program društva 
- sprejema, spreminja in dopolnjuje pravila in druge splošne akte društva 
- razpravlja o delu vodilnih delavcev društva 
- neposredno voli in razrešuje vodilne delavce društva  
- odloča o članarini 
- odloča o prenehanju društva  
- sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun 
- dokončno odloča zoper sklepe vodilnih delavcev društva 
- podeljuje naziv častnega člana 
- odloča o spojitvi z drugimi društvi in pripojitvi k drugemu društvu 
- odloča o včlanitvi v zvezo društev po pogodbi v skladu z 18. čl. Zak. o društvih 
 

24. ČLEN

Predsednik društva:

Je izvršilni organ sestanka članov društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela, ter vodi delo društva med dvema sestankoma članov društva po programu in sklepih sprejetih na sestanku članov društva. Predsednik je za svoje delo odgovoren sestanku članov društva. Mandatna doba predsednika in ostalih vodilnih delavcev je štiri leta in so lahko večkrat zaporedoma izvoljeni.  
 

25. ČLEN

Naloge predsednika društva:

- izvršuje sklepe sestanka članov društva 
- sklicuje sestanke članov društva ter sestavlja poročilo o delu 
- pripravlja predloge za akte društva 
- skrbi za izvrševanje programa društva 
- pripravlja predlog finančnega plana in zaključnega računa 
- skrbi za finančno in materialno poslovanje društva 
- upravlja s premoženjem društva 
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo izaktov društva 
- spremlja delo vodilnih delavcev in vrši nadzor nad finan. mater. poslovanjem 
- vsaj enkrat letno mora pisno poročati sestanku članov društva o delu društva 
 

26. ČLEN

Disciplinski postopek začne predsednik društva na podlagi pisne zahteve članov društva ali vodilnih delavcev. Predsednik vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z delovno-pravno zakonodajo in zakonom o kazenskem postopku.  
 

27. ČLEN

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava predsednik društva so naslednje:

- kršitve določb pravil društva 
- nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu 
- neizvrševanje sklepov vodilnih delavcev 
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva 
 

28. ČLEN

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z delovno-pravno zakonodajo izreče predsednik so:

- opomin 
- javni opomin 
- izključitev 
 

29. ČLEN

Zoper sklep, kiga izda predsednik društva ima prizadeti pravico pritožbe Na sestanek članov društva, kot drugostopenjski organ, v roku 15 dni.  
 

30. ČLEN

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in zavodi v državi in tujini.  
Predsednik društva je hkrati tudi zastopnik društva. 

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim  redom RS. 

Za svoje delo je odgovoren sestanku članov društva.  
 

31. ČLEN

Tajnik društva. Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med vodilnimi delavci društva skrbi tajnik društva. Izvoli ga sestanek članov društva za dobo štirih let. Za svoje delo je odgovoren sestanku članov društva.  
 

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA 
 

32. ČLEN

Viri dohodkov:

- članarine 
- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva 
- darila, voščila 
- javna sredstva 
- donatorji 
- sponzorji 
- drugi viri 
 

33. ČLEN

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja na njegove člane je nična.  
 

34. ČLEN

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim planom, ki ga sprejme sestanek članov društva. Na rednem sestanku članov društva člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni 
račun.  
 

35. ČLEN

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in predpisi o računovodstvu. 

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju v katerem društvo določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materijalnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskim standardom. 

Društvo ima svoj žiro račun pri bančni organizaciji. 

Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta. 

Pooblaščena organizacija ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu. 

Poročilo o finančnem poslovanju društva mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje osnovne dejavnosti, opravlja računsko sodišče.  
 

36. ČLEN

Delo društva je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. 

Društvo lahko v skladu z delovno pravno zakonodajo po pogodbi zaposli enega ali več delavcev za redno ali honorarno delo v društvu na predlog predsednika društva sklepom sestanka članov društva.  
 

37. ČLEN

Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last vpisana v inventarno knjigo. 

Nepremično premoženje pa še v zemljiško knjigo pri pristojnem okrajnem sodišču. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa predsednika društva. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa sestanka članov društva. Društvo kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino s katero razpolaga.  
 

38. ČLEN

Društvo lahko ima tudi donatorje in sponzorje. Sponzorji so lahko po pogodbi fizične ali pravne osebe, ki društvu finančno, materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sestankih članov društva, nimajo pa pravice odločanja.  
 

PRENEHANJE DRUŠTVA 
 

39. ČLEN

Društvo lahko preneha:

- po volji članov s sklepom občnega zbora z večino prisotnih članov 
- s spojitvijo z drugim društvom 
- s pripojitvijo k drugemu društvu 
- po samem zakonu 
 

40. ČLEN

Po volji članov preneha delovanje društva na osnovi sklepa o prenehanju, ki 
ga sprejme sestanek članov društva. 

V primeru prenehanja društva preide premoženje na novoustanovljeno društvo z enakimi cilji kot MOSTOVI, oziroma na DRUŠTVO KOČEVARJEV STAROSELCEV, Kočevske Poljane. 

Sklep o prenehanju društva mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi tega zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. 

O sklepu najvišjega organa društva o prenehanju delovanja društva mora zastopnik društva v tridesetih dneh pisno obvestiti upravni organ, kjer je društvo registrirano. Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višini javnih sredstev ter njihova vrnitev v proračun ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost. 

Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.  
 

41. ČLEN

Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa. 

V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva v roku 30. dni od dneva objave, sicer bo upravni organ izdal odločbo o izbrisu društva iz registra društev. 

V primeru, da upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upnikom pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30. dni predlagajo uvedbo postopka iz 31. člena tega zakona in mu o tem predložijo dokazilo. 
 

42. ČLEN

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost, oziroma spodbuja k nasilju in vojni.  
 

43. ČLEN

Če društvo ne ravna po 40. členu pravil in v primeru prenehanja društva iz 41. člena pravil društva, odloči o prenos premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določeno pristojno sodišče. Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa postopka ne predlagajo upniki, ga predlaga sodišču pristojni organ.  
 

KONČNE DOLOČBE 
 

44. ČLEN

Ta spremenjena pravila je sprejel sestanek članov dne, 16. 10. 2006 in veljajo, ko jih potrdi upravna enota Maribor.  
 

45. ČLEN

V izrednih razmerah in v primeru vojne v RS deluje društvo po navodilih predsednika in v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.  
 

46. ČLEN

Za tolmačenje pravil je pristojen predsednik društva.  
  
 

Predsednik: 
Veronika Haring

 

Slovenščina